Poslovanje v Avstriji

Pogoji glede minimalne plače in delovnopravni predpisi v Avstriji

Podjetja svoje delavce napotijo ali posredujejo kot začasno zaposlene delavce v drugo državo, da lahko dosežejo gospodarske rezultate in tam začasno delajo.

Evropska unija in Avstrija – kot ena od članic EU – sta zavezani načelu, da za delavce, ki so bila napoteni v drugo državo, veljajo enaki delovni pogoji kot za vse ostale delavce v tej državi.

Podjetja zunaj Avstrije, ki delavce napotijo ali posredujejo v Avstrijo, morajo zato upoštevati lokalne pogoje glede minimalne plače in druge delovnopravne predpise, ki veljajo v Avstriji.

 

Najosnovnejše informacije o pogojih glede minimalne plače in delovnopravnih predpisih v Avstriji ter ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se zagotovi njihovo upoštevanje:

Delovno pravo

Pri napotitvi in posredovanju delavcev v Avstrijo se poleg minimalne plače uporabljajo tudi druge delovno pravne določbe.

Pri napotitvi in posredovanju delavcev v Avstrijo je treba upoštevati dele avstrijskega delovnega prava, če je za napotene ali posredovane delavce ugodnejše od ustreznih predpisov v državi izvora.

Slovenski delodajalec mora poznati delovno pravno zakonodajo Avstrije in odgovore na naslednja vprašanja:

  • Kateri delovni čas je treba upoštevati?
  • Ali obstaja pravica do dopusta?
  • Kakšna je zaščita pred varnostnimi in zdravstvenimi tveganji?

Odgovore na vsa vprašanja zagotavlja Proakta.

Minimalna plača v Avstriji

Delavci, ki so napoteni na delo v Avstrijo, imajo pravico do nadomestila, vključno s posebnimi prejemki, dodatki za nadure in drugimi dodatki, ki jim v Avstriji pripada v skladu z zakonom, uredbo ali kolektivno pogodbo.

Delavci, ki so posredovani za delo v Avstriji, imajo pravico do nadomestil, vključno s posebnimi prejemki, dodatki za nadure in drugimi dodatki, ki so določeni v kolektivni pogodbi za podjetje zaposlovalca v Avstriji ali kolektivni pogodbi za posredovanje delavcev.
Poleg tega se lahko upoštevajo druge zavezujoče splošne določbe (kot so participacijski dogovori), ki se v podjetju zaposlovalca uporabljajo za primerljive delavce s primerljivimi dejavnostmi.

Podjetja, ki v Avstrijo napotijo ali posredujejo delavce, morajo izplačati vsaj minimalno plačo, ki velja v Avstriji.

V Avstriji dejanska višina minimalne plače ni urejena z zakonodajo, ampak se praviloma določi na podlagi kolektivne pogodbe, ki se uporablja za panogo in dejavnost.

Za plače pod minimalno stopnjo so v Avstriji določene visoke denarne kazni. Poleg tega lahko delavci na sodišču zahtevajo izplačilo razlike.

Delodajalcem svetujemo, da se že pred napotitvijo ali posredovanjem v Avstrijo seznanijo z minimalno plačo po veljavni avstrijski kolektivni pogodbi. Informacije katera kolektivna pogodba velja za posameznega delodajalca in določbe te kolektivne pogodbe priskrbimo v Proakti.

Kaj je treba pri napotitvi in posredovanju za gradbena dela posebej upoštevati?

V primeru začasne zaposlitve gradbenih delavcev v okviru napotitve ali posredovanja v Avstrijo je treba upoštevati nekatere posebne določbe v zvezi s skladom za dopust in odpravnino gradbenih delavcev (BUAK), ki veljajo tudi za avstrijsko gradbeništvo.

Poleg tega je čezmejno opravljeno delo na področju gradbeništva deloma urejeno posebej, zlasti kar zadeva montažni privilegij in odgovornost naročnika gradbenih del.

Delodajalcem, ki napotujejo delavce na delo v Avstrijo podajamo odgovore na naslednja vprašanja:

  • Katere pravice in dolžnosti nastanejo v zvezi z avstrijskim skladom za dopust in odpravnino gradbenih delavcev (BUAK)?
  • Katere obveznosti prijave je treba izpolniti?
  • Kako so za delavce urejeni dopust in postopek sklada za dopust?
  • Kako so napotenim ali posredovanim delavcem izplačane pravice do dopusta, ki so jih pridobili v Avstriji?

Katere pravice in dolžnosti nastanejo v povezavi z avstrijskim skladom za dopust in odpravnino gradbenih delavcev (BUAK)?

Kaj so gradbena dela v smislu avstrijskega BUAG?

Ali je delo opredeljeno kot gradbeno delo ali ne, ni odvisno od obrtnega dovoljenja, ampak od dejavnosti, ki se v Avstriji dejansko opravlja.

V zvezi z montažnim privilegijem in odgovornostjo naročnika gradbenih del se opredelitev pojma »gradbena dela«razlikuje od opredelitve iz BUAG.

Za vprašanje, ali je treba uporabiti BUAG, je odločilno, ali dejavnost, ki se opravlja v Avstriji, spada v eno od naslednjih dejavnosti:

stavbeništvo
zidarstvo
gradbena podjetja
ukrivljanje in polaganje gradbenega železa
rušenje
podjetja, katerih lastniki imajo koncesijo za izdelavo zidov
podjetje za prekopavanje (kopanje jezov)
zemeljska gradnja
vrtanje in rezanje betona
urejanje voda
sanacija plazov in hudournikov
namakalna in drenažna dela
gradnja cest
gradnja tovornih poti
izdelava dimnikov
oblaganje fasad za toplotno izolacijo
kamnoseštvo
podjetja, katerih lastniki imajo koncesijo za kamnoseštvo
proizvodnja umetnega kamna
izdelava teras
krovstvo
tlakovanje
lončarstvo (razen izključno proizvodnje)
polaganje tlakovcev in ploščic
izdelava vodnjakov
podjetja, katerih lastniki imajo koncesijo za izdelavo fontan
globoko vrtanje
dajanje gradbenih odrov v najem
dajanje v najem gradbenih strojev z osebjem za upravljanje
zaščita pred toploto, mrazom, zvokom in ognjem
asfaltiranje
polaganje bitumenskega premaza
tesnjenje pred vlago in vodo pod tlakom
polaganje ometa in suha gradnja
fasaderstvo
polaganje ksilolita
proizvodnja estriha
tesarstvo
podjetja, katerih lastniki imajo koncesijo za tesarstvo
polaganje parketa
podjetja za posredovanje delavcev za gradbena dela.

 

Katere pravice in dolžnosti obstajajo?

Kadar delodajalec svoje delavce, ki delo običajno opravljajo zunaj Avstrije, v okviru napotitve ali posredovanja delavcev začasno pošlje na delo v Avstrijo za opravljanje gradbenih del, mora delodajalec:

  • prijaviti napotitev ali posredovanje za gradbena dela v Avstriji;
  • plačevati mesečne dodatke k plači za dopust avstrijskemu skladu za dopust in odpravnino gradbenih delavcev (BUAK);
  • delavcem za trajanje dela izplačati vsaj plačo, ki je v Avstriji določena s kolektivno pogodbo;
  • če so napoteni ali posredovani delavci zavarovani pri avstrijskem nosilcu socialne varnosti, mora skladu BUAK kot dodatek k plači plačati tudi premostitveni dodatek;
  • v primeru posredovanja gradbenih delavcev avstrijskemu zaposlovalcu je treba poleg dodatka za dopust plačevati tudi dodatek za socialno varstvo in nadaljnje izobraževanje (»prispevek SO«) službi AÜG-Fonds-Service pri BUAK, če so delavci med posredovanjem vključeni v socialno varstvo v domači državi.

Gradbena dela: Katere obveznosti prijave je treba izpolniti?

Napotitev ali posredovanje za gradbena dela v Avstriji je treba pravočasno prijaviti avstrijskim organom.

Prva prijava: Pred začetkom gradbenih del mora podjetje, ki napoti delavca, predložiti prvo prijavo s podatki o vseh napotenih oz. posredovanih delavcih in podjetju, ki napoti delavca.

Nadaljnje prijave: V nadaljnjem opravljanju dejavnosti v Avstriji mora podjetje, ki napoti delavca, skladu BUAK predložiti nadaljnje prijave, kadar gradbena dela trajajo več kot en koledarski mesec

Prijava spremembe: Če po oddaji prve prijave nastopijo spremembe, je treba nemudoma oddati prijavo spremembe. Prijavo spremembe je treba tako kot prvo prijavo predložiti osrednjemu koordinacijskemu organu za nadzor nad nezakonitim zaposlovanjem.

Spremembe, ki jih je treba javiti, so predvsem:

  • sprememba kraja oziroma krajev opravljanja dela;
  • sprememba obsega ali razporeditve delovnega časa posameznih delavcev;
  • prenehanje delovnega razmerja;
  • začetek zaposlitve, če je poznejši od datuma začetka iz prve prijave;
  • preklic že prijavljene napotitve ali posredovanja posameznih delavcev.

Zakaj so podjetja, ki napotijo delavce, sploh vključena v avstrijski postopek sklada za dopuste?

Da bi lahko tudi gradbeni delavci izrabili dopust in dosegli minimalni čas zaposlitve, se v Avstriji že od leta 1946 uporablja postopek sklada za dopuste.
Avstrijski postopek sklada za dopuste se uporablja tudi za napotitev in čezmejno posredovanje.
Dodatki za dopust, ki jih morajo podjetja, ki napotijo delavce, plačati avstrijskemu skladu za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (BUAK), se uporabljajo za kritje pravice do letnega dopusta, ki pripada delavcem, napotenim ali posredovanim v Avstrijo.

V skladu z evropsko zakonodajo, kot je Direktiva o napotitvi delavcev 96/71/ES, ki je bila sprejeta leta 1996, morajo države članice EU zagotoviti, da delavcem, ki so napoteni na delo na njihovo ozemlje, pripada enak minimalni letni dopust kot delavcem, ki običajno delajo na njihovem ozemlju.
Avstrijski predpisi o napotitvi delavcev in čezmejnem posredovanju delavcev določajo, da morajo podjetja, ki napotijo delavce, svojim delavcem zagotoviti vsaj plačani dopust, ki ga je treba zagotoviti v skladu z avstrijsko zakonodajo.

Za pravico do dopusta v gradbeništvu v Avstriji veljajo posebni predpisi. Ti posebni predpisi so bili sprejeti, ker se je pokazalo, da so gradbena dela večinoma odvisna od vremenskih razmer in letnega časa, močne fluktuacije in pogostih prekinitev dela.

Katere obveznosti prijave in druge formalne obveznosti morajo izpolniti podjetja?

Pred napotitvijo ali posredovanjem delavcev v Avstrijo in med njim je treba izpolniti številne formalne zahteve.
Njihov namen je zlasti zagotovitev enotnih in pravičnih pogojev dela.

 

Prijava napotitve ali posredovanja delavca

  • Načeloma mora napotitev za napotene delavce prijaviti delodajalec, posredovanje za posredovane delavce pa podjetje, ki posreduje delavce.
  • Če delavca napoti ali posreduje zaposlovalec, ki so mu že bili posredovani delavci ali je že posredoval delavce v tujino, mora prijavo predložiti zadevni zaposlovalec.
  • Če ima delodajalec, ki napoti ali posreduje delavce, sedež v tretji državi in so tudi napoteni ali posredovani delavci državljani tretje države, mora naročnik ali zaposlovalec v Avstriji pridobiti dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za posredovanje.

Opustitev prijave je kazniva (denarne kazni do 10.000 €).

 

Prijava v sistem socialne varnosti

Napoteni ali posredovani delavci so v skladu s predpisi na področju socialne varnosti države, ki napoti delavce, zavarovani, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Napotitev ali posredovanje traja predvidoma največ 24 mesecev in
  • napoteni ali posredovani delavci ne nadomestijo delavcev, ki jim je potekel čas napotitve (ni zaporedna napotitev).

Če so ti pogoji izpolnjeni, pristojni nosilec socialne varnosti v državi, ki napoti delavca, izda dovoljenje A1 (potrdilo, da so napoteni ali posredovani delavci že zavarovani v državi, ki napoti delavce).
Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, se uporabljajo avstrijski predpisi na področju socialne varnosti.

Dokumentacijo o prijavi v sistem socialne varnosti je treba hraniti na kraju opravljanja dela v Avstriji.

Hraniti je treba predvsem dovoljenje A1.

Obveznost hranjenja zadeva

  • delodajalca pri napotitvi;
  • zaposlovalca v Avstriji pri posredovanju.

To obveznost je mogoče izpolniti tako, da je dokumentacija o prijavi v sistem socialne varnosti na voljo:

  • neposredno na kraju opravljanja dela, v primeru napotitve zlasti pri kontaktni osebi na kraju opravljanja dela
  • ali v primeru napotitve pri kontaktni osebi zunaj kraja opravljanja dela (delavcu delodajalca, ki ga je napotil, ali zastopniku)
  • ali pri poklicnem računovodji, odvetniku ali notarju (zastopnikih) s sedežem v Avstriji
  • ali v podružnici v Avstriji
  • ali v avstrijskem matičnem ali hčerinskem podjetju istega koncerna.

Dokumentacija o prijavi v sistem socialne varnosti se sme na teh mestih zunaj kraja opravljanja dela hraniti samo, če je bilo to navedeno v prijavi napotitve ali posredovanja.

Pri napotitvi ali posredovanju mobilnih delavcev na področju prevozništva je treba dokumentacijo o prijavi v sistem socialne varnosti hraniti v vozilu.

Za kršitev obveznosti hrambe dokumenta o socialni varnosti je določena upravna kazen (denarne kazni do 10.000 €).

 

 

Kontaktna oseba in zastopnik

Imenovanje kontaktne osebe podjetja, ki napoti delavce, ki bo v državi, v katero so napoteni delavci, dosegljiva za poizvedbe in predloge, je lahko zelo uporabno za podjetje, ki napoti delavce, in organe te države.

Avstrijsko pravo zavezujoče ureja dve različni skupini primerov:

  1. V prijavi napotitve mora biti imenovana kontaktna oseba. Tej osebi se lahko vročijo uradni dokumenti. Delodajalec lahko določi, da izpolnjuje tudi obveznosti glede hrambe dokumentacije.
  2. To mora biti fizična oseba, ki je za podjetje, ki napoti delavce, odgovorna v upravnokazenskih zadevah.

 

Kontaktna oseba

Delodajalci v podjetju, ki napoti delavce, morajo določiti kontaktno osebo. Tej osebi se lahko vročijo uradni dokumenti. Delodajalec lahko določi, da izpolnjuje tudi obveznosti glede

  • hrambe dokumentacije v obliki kopij ali elektronski obliki:
  • prijave napotitve delavca,
  • prijave v sistem socialne varnosti,
  • vseh delovnih dovoljenj,
  • dokumentov o plači,
  • evidenc delovnega časa.

 

Zastopnik, odgovoren za upravnokazenske zadeve

Če pride do upravnokazenskega postopka zoper podjetje, ki napoti delavce, se ta postopek vedno uvede zoper fizično osebo, ki odgovarja za upravni prekršek.

Za odgovornega pooblaščenca je lahko imenovana samo oseba, ki

  • je poslovodja na višji ravni, na katerega so avtonomno prenesene odločilne vodstvene naloge (za primer prenizkega nadomestila npr. vodja za obračun plač),
  • ima ustrezno pooblastilo za izdajanje nalogov na jasno opredeljenem področju,
  • jo je mogoče kazensko preganjati in
  • in je z imenovanjem za odgovornega pooblaščenca dokazljivo soglašal.

Kateri dokumenti morajo biti na voljo, kje morajo biti hranjeni in kje morajo biti?

Na kraju v Avstriji, na katerem so zaposleni napoteni ali posredovani delavci, je treba hraniti dokumente, kot zahteva Avstrijska zakonodaja.

Dokumentacijo je treba nadzornim organom dati na voljo v papirni obliki ali v berljivi elektronski obliki.

Pri napotitvi ali posredovanju mobilnih delavcev na področju prevozništva veljajo posebne določbe. Posamezne vrste dokumentov in dovoljenj morajo biti na voljo že v vozilu. 

Delodajalcem ali zaposlovalcem, ki ne zagotovijo hrambe zgoraj navedenih dokumentov ali njihove dostopnosti v elektronski obliki, se lahko izreče upravna (denarna) kazen.
Strogo kaznovana je predvsem opustitev hrambe dokumentov o plači, in sicer z denarnimi kaznimi do 20.000 €, v primeru ponovitve pa s kaznijo do 50.000 € na delavca.

041 / 777 - 775

Zagotovite si najboljši računovodski servis po vaši meri