4. maja sta začeli veljati noveli Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki prinašata ugodnejšo davčno obravnavo regresa za letni dopust.
Višina regresa za letni dopust
Vsak delodajalec se o višini regresa odloča sam, ne sme pa biti nižji od minimalne plače, ki je 886,63 evra.
Zgornje meje do katere je dovoljeno izplačilo regresa ni, je pa po novem neobdavčen, če ni višji od povprečne plače, ki je po zadnjih podatkih znašala 1.720 evrov.
Celotni regres mora delodajalec izplačati, če ima pravico do celotnega dopusta, torej je zaposlen celotno leto. Če ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, mu mora izplačati sorazmerni del. Tako mora zaposlenemu, ki ga je zaposlil v tekočem letu in ki v letu ne bo pridobil pravice do celotnega letnega dopusta (ni bil zaposlen celo leto), do 1. julija izplačati sorazmerni znesek. Sorazmerni preostanek mora izplačati najpozneje do konca leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja.
Čeprav ob krajšem delovnem času pripada dopust v celoti, pa lahko število delovnih ur vpliva na višino regresa, ki je znova sorazmeren. Izjema so zaposleni, ki na primer delajo manj ur zaradi bolezni ali starševstva. Njim pripada regres v celoti.
Obdavčitev regresa
Po doslej veljavni ureditvi je bilo treba od celotnega regresa obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost pa takrat, kadar je bil višji od 70 odstotkov povprečne plače. Letos se že uporablja ugodnejša davčna obravnava regresa, ki pa določa, da za regres v višini do sto odstotkov povprečne plače (1.720 evrov) ne bo treba obračunati prispevkov za socialno varnost in ne akontacije dohodnine, v skladu z novelo ZDoh-2U pa se regres do te višine ne bo všteval v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Rok izplačila regresa
Regres je treba izplačati do 1. julija, za podjetja v težavah izjemoma do podaljšanega roka 1. novembra. Lahko se izplača po delih, vendar mora biti zadnje izplačilo najpozneje do predpisanih rokov. Za neizplačilo ali zamudo pri izplačilu je določena globa od 3000 do 20.000 evrov.
Primeri izračuna sorazmernega dela regresa
Primer: zaposlitev delavca od 1.5. za polni delovni čas
Delavcu pripada sorazmerni del regresa za 2 meseca: maj in junij, torej minimalno 2/12 zakonsko določenega minimalnega zneska (minimalne plače 886,63 eura). Delodajalec mu je dolžan izplačati ta sorazmerni del do 1.7.
Dodatno pa mora temu delavcu delodajalec obračunati še preostanek sorazmernega dela regresa za čas od 1.7. dalje:
- Če je bil delavec zaposlen ves čas do konca leta, mu obračuna in izplača 6/12 zakonsko določenega minimalnega zneska (minimalne plače 886,63 eura) do 31.12..
- Če je delavcu prenehalo delovno razmerje po 1.7. in pred 31.12. pa sorazmerni del glede na število mesecev od 1.7. do prenehanja delovnega razmerja:
- Če je prenehalo delovno razmerje v juliju 1/12, če je prenehalo v avgustu 2/12, če je prenehalo v septembru 3/12 itd.
Če je delavec iz zgornjega primera zaposlen za polovični delovni čas so zgornji zneski pol manjši